Je kozmetika brez dišav res boljša za kožo?

Odprete novo kremo in jo najprej povohate. Še preden jo sploh preizkusite na koži. Če lepo diši, se zdi, kot da je pol dela že opravljenega.

Potem nekje preberete, da je dišava najslabše, kar si lahko nanesete na obraz, da „naravno“ ne pomeni ničesar in da je edina varna krema tista, ki ne diši po ničemer.

Resnica je, kot ponavadi, nekje vmes. Dišava v kozmetiki ni strup. Ni pa niti nedolžen okras.

„Brez vonja“ ne pomeni vedno istega

Ameriška akademija za dermatologijo (AAD) razlikuje dva pojma, ki bi ju v slovenščini oba prevedli kot „brez vonja“:

• brez dišav (fragrance-free) – izdelku ni dodana nobena dišavna snov
• brez zaznavnega vonja (unscented) – izdelek ne diši, vendar je vonj morda le prikrit, zato ga ne zaznate

Z drugimi besedami: krema, ki ne diši po ničemer, lahko kljub temu vsebuje dišavne snovi.

Zato je seznam sestavin na zadnji strani zanesljivejši od napisa na sprednji. Če na seznamu sestavin piše Parfum ali Aroma, je izdelku dodana dišava.

Parfum, naravni vonj in eterično olje niso isto

Ko izdelek diši, so lahko za tem tri različne stvari.

Dodan parfum. Mešanica dišavnih snovi, sintetičnih ali naravnih, ki je na seznamu sestavin navedena z eno samo besedo: Parfum. Kaj točno je v njej, iz te besede ne izveste.

Vonj same surovine. Rastlinsko maslo, olje ali cvetna voda imajo svoj blag vonj, tudi ko jim ni nič dodano. To ni parfum, to je surovina takšna, kot je.

Eterična olja. Koncentriran dišeči del rastline: sivka, pomaranča, čajevec, bergamot. Na seznamu sestavin so navedena pod latinskim imenom rastline, na primer Lavandula Angustifolia Oil.

In tu pridemo do najpogostejše zmote.

Naravno ne pomeni samodejno nedražeče

Eterično olje sivke ni ena sama snov. Je mešanica več deset spojin, med glavnimi pa sta linalool in linalil acetat. Koliko jih je, je zelo odvisno od sorte: analiza 13 sort sivke (Pokajewicz in sodelavci, 2021) je pokazala od 11 do 47 % linaloola.

Linalool in limonen, ki ga vsebuje lupina citrusov, sta isti spojini, ki se uporabljata tudi v parfumih. Koži je vseeno, ali je molekula prišla s sivkinega polja ali iz laboratorija.

Redko se omenja tudi tole: eterična olja na zraku oksidirajo. Švedska raziskava (Hagvall in sodelavci, 2008) je pokazala, da olje sivke nima naravne zaščite pred tem. V olju, ki stoji izpostavljeno zraku, nastajajo hidroperoksidi, spojine, ki lažje povzročijo alergijo kot sveže olje.

Na Švedskem (Bruze in sodelavci) so na oksidirani linalool testirali več kot 4.000 bolnikov z dermatitisom in 4,7 % jih je reagiralo. To niso povprečni ljudje z ulice, ampak ljudje, ki so že imeli težave s kožo. A številka kaže, da „naravno“ in „neškodljivo“ nista sopomenki.

Draženje in alergija nista isto

Ko koža od kreme pordeči, navadno rečemo, da smo „alergični“. Dermatologi pri tem razlikujejo dve stvari.

Draženje se lahko zgodi vsakomur. Odvisno je od tega, koliko sestavine je v izdelku in v kakšnem stanju je koža: poškodovana koža in koža, nagnjena k ekcemom, reagirata lažje.

Alergija je nekaj drugega. Imunski sistem se mora najprej „naučiti“, da ga neka snov moti. Temu pravimo senzibilizacija. Šele ob naslednjem stiku nastane reakcija, najpogosteje 24 do 72 ur pozneje. Ko se takšna alergija enkrat razvije, ostane vse življenje, simptome pa lahko takrat sproži tudi precej manjša količina te snovi.

Zato lahko krema, ki jo uporabljate že mesece, nenadoma začne povzročati težave. In zato rdečico težko povežete z izdelkom: pojavi se dan ali dva po tem, ko ste ga nanesli.

Koliko ljudi je v resnici alergičnih na dišave

Manj, kot bi sklepali po internetu. Znanstveni odbor Evropske komisije za varnost potrošnikov (SCCS) je leta 2012 ocenil, da je na dišavne snovi alergičnih 1 do 3 % prebivalcev Evrope.

Kljub temu so dišave po podatkih strokovne strani DermNet takoj za nikljem najpogostejši vzrok alergijskega kontaktnega dermatitisa. Isti vir opozarja, da lahko vsakdo, ki uporablja izdelke z dišavami, sčasoma postane občutljiv nanje.

Zato Evropska unija zahteva, da se dišavni alergeni na seznamu sestavin navajajo posamično, kadar jih je v izdelku več kot 0,001 % (izdelki, ki ostanejo na koži) ali 0,01 % (izdelki, ki se izperejo). Na embalaži jih prepoznate po imenih, kot so Linalool, Limonene, Geraniol, Citral ali Coumarin. Z uredbo iz leta 2023 je bil seznam razširjen za 56 alergenov, med njimi je tudi olje sivke. Izdelki, ki so dani na trg po 31. juliju 2026, morajo upoštevati nova pravila, tisti, ki so bili dani na trg prej, pa smejo ostati v prodaji do 31. julija 2028.

Komu je kozmetika brez dišav res boljša izbira

Za večino ljudi dišava v kremi ni težava. Vendar obstajajo situacije, v katerih je izdelek brez dodane dišave pametnejša izbira:

• ekcem – AAD staršem otrok z ekcemom svetuje izdelke brez dišav (fragrance-free), ne pa tistih, ki le ne dišijo (unscented)
• rozacea – v anketah ameriškega Nacionalnega društva za rozaceo je 30 % vprašanih navedlo dišavo kot sprožilec draženja
• poškodovana kožna bariera – ko koža peče, je napeta in pordeči ob vsem, manj sestavin pomeni tudi manj možnih sprožilcev; kako jo prepoznati, sem pisala v članku o poškodovani kožni barieri
• potrjena alergija na dišave – takrat je izogibanje edini pravi ukrep, previdnost pa velja tudi pri izdelkih, polnih rastlinskih izvlečkov

Takšni koži ustreza kratek seznam sestavin. Naše shea maslo ima eno samo sestavino, aloe vera gel pa nima dodanega parfuma. Kot konzervans gel vsebuje benzilalkohol (Benzyl Alcohol), snov, ki je tudi sama na seznamu dišavnih alergenov EU, zato ga izpustite, če imate potrjeno alergijo prav nanjo.

Kako preveriti, ali vam izdelek ustreza

AAD predlaga preprost preizkus doma:

1. Majhno količino izdelka, približno v velikosti kovanca, nanesite na notranjo stran roke ali v komolčni pregib.
2. Ponavljajte dvakrat na dan, 7 do 10 dni, v količini, v kakršni ga sicer uporabljate.
3. Če se pojavi rdečica, srbenje ali oteklina, ga nežno sperite in ga ne uporabljajte več.
4. Če reakcije ni, lahko izdelek uporabljate.

Če se reakcija ponavlja, vi pa ne veste, na kaj, se obrnite na dermatologa. Epikutani test (patch test) lahko pokaže, na katero snov točno reagirate.

Dišava ni sovražnik, a jo je treba poznati

V delavnici Mala od Lavande z dišavami delamo vsak dan. Sivka, pomaranča in bergamot so del našega dela, koliko lahko pomeni vonj, pa sem pisala v članku o tem, zakaj nas vonj vrne v otroštvo. Prav zato nočem trditi, da je nekaj neškodljivo samo zato, ker je iz rastline.

Če vaša koža dišavo dobro prenaša, ni razloga, da bi se ji odpovedali. Če pa reagira, izdelek brez dodane dišave ni kompromis. Je nega, ki jo vaša koža v tistem trenutku potrebuje.