Vaša koža je suha, čeprav jo nenehno mažete s kremo? Tukaj je razlog.

Zjutraj si umijete obraz, nanesete kremo in za trenutek je vse v redu. Do poldneva je koža spet napeta. Zvečer nanesete debelejšo plast, zjutraj pa se zbudite z enakim občutkom. Nato kupite bogatejšo kremo. In še eno.

Koža pa še kar hoče več.

Če vam je to znano, niste edini. Težava skoraj nikoli ni v tem, da kreme ne nanašate dovolj. Veliko pogosteje koža dobiva tisto, česar ne potrebuje, ali pa ji nekaj v vsakdanji rutini jemlje prav tisto, kar ji krema skuša vrniti.

Več kreme ne pomeni več vlage

Ko je koža napeta, je prva misel, da potrebuje še več. Še eno plast, še bogatejšo formulo, še pogostejše mazanje. Sliši se logično, vendar koža ne deluje po pravilu „več je bolje“.

Če krema nima tistega, kar vaši koži manjka, debelejša plast samo dlje ostane na površini. Obraz je na otip masten, pod tem pa še vedno suh ali žejen. Zato je pomembnejše vprašanje, kaj koži manjka, šele nato pa, koliko kreme nanesti.

Lačna ali žejna koža?

Suha in dehidrirana koža se slišita enako, vendar nista isto.

Suhi koži manjka maščob oziroma lipidov, ki jo ohranjajo mehko in zaščiteno. To je tip kože in običajno je taka vse leto. Dehidrirani koži manjka vode. To je stanje, ki pride in mine, imajo pa ga lahko tudi ljudje z mastno kožo.

Najlažje si je predstavljati takole: suha koža je lačna, dehidrirana pa žejna. Lačni koži kozarec vode ne pomaga, žejni pa ne pomaga obrok. Pogosto je koža oboje hkrati, še posebej, ko se začne kurilna sezona.

Razliko smo podrobno opisali v članku Suha vs. dehidrirana koža, tukaj pa gremo korak naprej: zakaj krema, ki jo nanašate vsak dan, morda ne odgovarja na pravo vprašanje.

Tri naloge, ki jih mora opraviti krema

Sestavine vlažilnih krem dermatologi delijo v tri skupine, glede na to, kaj počnejo. Tako jih opisuje tudi pregledni članek o vlažilnih kremah iz leta 2017 (Purnamawati in sodelavci).

• Humektanti privlačijo vodo. Vežejo jo iz globljih plasti kože in iz vlažnega zraka ter jo pripeljejo v površinsko plast. Mednje spadajo hialuronska kislina, glicerin in sečnina.
• Emolienti mehčajo. Zapolnijo drobne vrzeli med celicami na površini kože, zato je koža bolj gladka in prožna. To so olja in lipidi, na primer skvalan.
• Okluzivi zadržujejo. Na koži ustvarijo tanko plast, ki upočasni izhlapevanje vode. Sami vlage ne dodajo, ohranjajo pa tisto, ki je že tam.

Če ena od teh nalog izostane, krema deluje samo napol.

Zakaj bogata krema ne poteši žeje

Tu nastane najpogostejša zmeda. Ko je koža žejna, sežemo po najbogatejši kremi, ki jo imamo. Ta res zadržuje vlago, a če v koži ni dovolj vode, nima česa zadržati. Koža ostane napeta pod mastno plastjo.

Velja tudi obratno. Lahek gel ali serum s hialuronsko kislino koži prinese vlago, a če čezenj nič ne zapre te vlage, hitro izhlapi. Suha koža potem ostane groba in hrapava, ker ji maščobe, ki ji manjka, niso nadomestili.

Zato ima vrstni red smisel: najprej tisto, kar prinese vodo, nato tisto, kar jo ohrani.

Ko krema ni kriva

Včasih je krema čisto dobra, a jo navade vsak dan spodkopavajo. Ameriška akademija za dermatologijo (AAD) za suho kožo svetuje nekaj preprostih stvari, mnogi pa počnemo ravno nasprotno:

• Vroča voda. Kratko prhanje, od pet do deset minut z mlačno vodo, je za kožo boljše od dolgega in vročega.
• Premočno čiščenje. Sredstvo za umivanje naj odstrani nečistoče, ne pa kože pusti „škripajoče“ čiste. Če je obraz takoj po umivanju napet, je sredstvo morda premočno.
• Drgnjenje z brisačo. Kožo je bolje nežno popivnati kot drgniti.
• Krema na popolnoma suho kožo. Dermatologi priporočajo nanos, ko je koža še rahlo vlažna, takoj po umivanju.
• Prepogost piling. Piling lahko izsuši kožo, preveč pilinga pa vodi v rdečico in draženje. Po njem vedno nanesite kremo.
• Suh zrak v stanovanju. Ogrevanje izsuši zrak, z njim pa tudi kožo. Dermatologi zato priporočajo vlažilnik zraka, še posebej v spalnici med spanjem.

Nobena od teh sprememb ne stane nič, vsaka pa koži olajša delo, ki ga skuša opraviti krema.

Kako prepoznati, kaj vaši koži manjka

Ne potrebujete testa ne naprave. Dovolj je, da nekaj dni opazujete, kako se koža vede.

Koži verjetno manjka maščob, če je hrapava, se lušči na licih ali okoli nosu, se čez dan redko masti in je taka, odkar pomnite.

Koži verjetno manjka vode, če je napeta takoj po umivanju, ima drobne gubice, ki izginejo, ko nanesete kremo, deluje utrujeno in brez sijaja, v T-coni pa se lahko hkrati masti.

Če prepoznate oboje, to ni napaka. Taka koža potrebuje vodo in zaščito.

Serum prinese vodo, krema jo ohrani

Za žejno kožo ima najpreprostejša rutina dva koraka. Na čisto in rahlo vlažno kožo najprej nanesete vlažilni serum, nato pa kremo, ki to vlago zadrži.

Naš vlažilni serum za obraz temelji na soku aloe vere, s hialuronsko kislino, glicerinom in pantenolom. Je lahek in brez dišav, zato je primeren tudi za občutljivo kožo. Čezenj pride vlažilna krema s hialuronom in skvalanom: hialuron veže vlago, skvalan pa se zlije s kožo in pomaga, da vlaga tam tudi ostane.

Če je koža bolj lačna kot žejna, zadostujeta bogatejša krema na rahlo vlažno kožo, zjutraj in zvečer, ter nežnejše umivanje.

Ne potrebujete desetih izdelkov. Potrebujete prava dva, nanesena ob pravem času.

Kdaj k dermatologu

Kozmetika neguje kožo, ne zdravi pa je. Če suhost kljub negi ne izgine ali če koža poka, krvavi, močno srbi ali je pordela v lisah, obiščite dermatologa. Za tako suhostjo se lahko skriva stanje, ki potrebuje več kot kremo.

Za večino od nas je odgovor preprostejši. Prava krema na rahlo vlažno kožo in nežnejše umivanje. Ko to uredite, vam obraza ni več treba mazati desetkrat na dan.